{"id":63892,"date":"2026-11-08T10:15:58","date_gmt":"2026-11-08T10:15:58","guid":{"rendered":"https:\/\/www.worldclock.com\/evropa\/cas-latvija\/"},"modified":"2026-11-08T10:15:58","modified_gmt":"2026-11-08T10:15:58","slug":"cas-latvija","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/evropa\/cas-latvija\/","title":{"rendered":"Latvija"},"content":{"rendered":"<p>Latvija je baltska dr\u017eava v Severni <a href=\"https:\/\/www.worldclock.com\/world-countries\/europe\/\">Evropi<\/a>. Na severu meji na <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/europe\/estonia\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Estonijo<\/a>, na jugu na <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/europe\/lithuania\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Litvo<\/a>, na vzhodu na <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/europe\/russia\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Rusijo<\/a>, na jugovzhodu na <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/europe\/belarus\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Belorusijo<\/a>, na zahodu pa na Baltsko morje. Staro mestno jedro glavnega mesta <a href=\"https:\/\/www.worldclock.com\/europe\/latvia\/time-in-riga\/\">Rige<\/a> je na Unescovem seznamu svetovne dedi\u0161\u010dine in najbolj znana turisti\u010dna znamenitost dr\u017eave.<br \/>\nPopotniki pa si v dr\u017eavi lahko ogledajo \u0161e veliko drugih \u010dudovitih krajev, tako v mestih kot na pode\u017eelju. Turisti lahko u\u017eivajo tudi v neprekosljivi lepoti neokrnjene latvijske obale, ki je dolga pribli\u017eno 500 km in jo sestavljajo predvsem bele, mehke pe\u0161\u010dene pla\u017ee. V notranjosti je veliko gozdov s \u0161tevilnimi naravoslovnimi potmi in naravnimi parki.<br \/>\nPravzaprav skoraj polovico Latvije pokrivajo gozdovi, polni divjih \u017eivali. V regiji Latgale je tudi veliko jezer. Ko dr\u017eava ni bila ve\u010d del Sovjetske zveze, se je neodgovorna industrijska proizvodnja ustavila, zato je okolje danes varno in \u010disto.<br \/>\nLatvija ima \u017ee od antike bogato zgodovino trgovskega sti\u010di\u0161\u010da. Znana pot \u00bbod Vikingov do Grkov\u00ab, omenjena v starih kronikah, je potekala od Skandinavije prek latvijskega ozemlja ob reki Daugavi do Kijevske Rusije in Bizantinskega cesarstva ter tako povezovala sever z jugom in omogo\u010dala izmenjavo blaga in idej.<br \/>\nDr\u017eava uporablja skupno evropsko valuto, evro.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Latvija je baltska dr\u017eava v Severni Evropi. Na severu meji na Estonijo, na jugu na Litvo, na vzhodu na Rusijo, na jugovzhodu na Belorusijo, na zahodu pa na Baltsko morje. Staro mestno jedro glavnega mesta Rige je na Unescovem seznamu svetovne dedi\u0161\u010dine in najbolj znana turisti\u010dna znamenitost dr\u017eave. Popotniki pa si v dr\u017eavi lahko ogledajo&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4189,"parent":63475,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"custom-page-templates-countrypage.php","meta":{"_acf_changed":false,"_kad_blocks_custom_css":"","_kad_blocks_head_custom_js":"","_kad_blocks_body_custom_js":"","_kad_blocks_footer_custom_js":"","_kad_post_transparent":"","_kad_post_title":"","_kad_post_layout":"","_kad_post_sidebar_id":"","_kad_post_content_style":"","_kad_post_vertical_padding":"","_kad_post_feature":"","_kad_post_feature_position":"","_kad_post_header":false,"_kad_post_footer":false,"_kad_post_classname":"","footnotes":"","bs_cache_bypass_cache":0,"bs_cache_related_page":0},"class_list":["post-63892","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"taxonomy_info":[],"featured_image_src_large":["https:\/\/www.worldclock.com\/wp-content\/uploads\/2016\/08\/Latvia1.jpg",500,330,false],"author_info":{"display_name":"clocker","author_link":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/author\/clocker\/"},"comment_info":"","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/63892","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=63892"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/63892\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/63475"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4189"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=63892"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}