{"id":64017,"date":"2026-11-08T10:16:49","date_gmt":"2026-11-08T10:16:49","guid":{"rendered":"https:\/\/www.worldclock.com\/evropa\/cas-portugalska\/"},"modified":"2026-11-08T10:16:49","modified_gmt":"2026-11-08T10:16:49","slug":"cas-portugalska","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/evropa\/cas-portugalska\/","title":{"rendered":"Portugalska"},"content":{"rendered":"

Portugalska si na jugozahodnem koncu Evrope<\/a> s \u0160panijo<\/a> deli Iberski polotok. Kljub geografski bli\u017eini je bila Portugalska vedno lo\u010dena od svoje mo\u010dne sosede. Namesto tega je razvila bogato, samosvojo kulturo in danes slovi po \u017eivahnih mestih in \u010dudovitem pode\u017eelju. Glavno mesto je Lizbona<\/a>. \u010ceprav je bila neko\u010d ena najrevnej\u0161ih dr\u017eav Zahodne Evrope<\/a>, sta konec diktature in uvedba demokracije leta 1974 ter vstop v Evropsko unijo leta 1986 prinesla precej ve\u010djo blaginjo. Danes je morda ena cenovno najugodnej\u0161ih destinacij na celini. Dr\u017eava namre\u010d zaradi lege v smeri sever\u2013jug ob zahodni obali Iberskega polotoka ponuja izjemno raznolike pokrajine.
\n\u010ceprav je bila Portugalska v 900 letih obstoja majhna dr\u017eava (vsaj v Evropi<\/a>), je bil njen vpliv na svetovno zgodovino klju\u010den. V 15. in 16. stoletju je Portugalska tako reko\u010d za\u010dela dobo odkritij, pomembno poglavje svetovne zgodovine, ki je pripeljalo do odkritja Novega sveta \u2013 in posledi\u010dno kolonializma. Vzpostavila je pomorsko pot do Indije<\/a> in kolonizirala obmo\u010dja v Afriki<\/a> (Angola<\/a>, Mozambik<\/a>, Zelenortski otoki<\/a>), Ju\u017eni Ameriki <\/a>(Brazilija<\/a>), Aziji<\/a> (Macao) in Oceaniji (Vzhodni Timor) ter ustvarila obse\u017een \u010dezmorski imperij. V teh dr\u017eavah \u0161e vedno govorijo portugalsko, kar je \u017eivo pri\u010devanje portugalskega vpliva.
\nLeta 1910 je bila monarhija odpravljena, nasledila pa jo je krhka republika. Ta ni trajala dolgo; kmalu je bila uvedena voja\u0161ka diktatura, ki je trajala 46 let in dr\u017eavo finan\u010dno uni\u010dila. Leta 1974 je Portugalska postala svobodna demokracija, leta 1986 pa se je pridru\u017eila dana\u0161nji Evropski uniji in se hitro pribli\u017eala evropskim razvojnim standardom.
\nPortugalska je del evrskega obmo\u010dja in kot valuto uporablja evro.<\/p>\n

Portugalska zastava<\/a> je poleg izrazitih barv in bogatega oblikovanja znana po velikem zgodovinskem pomenu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Portugalska si na jugozahodnem koncu Evrope s \u0160panijo deli Iberski polotok. Kljub geografski bli\u017eini je bila Portugalska vedno lo\u010dena od svoje mo\u010dne sosede. Namesto tega je razvila bogato, samosvojo kulturo in danes slovi po \u017eivahnih mestih in \u010dudovitem pode\u017eelju. Glavno mesto je Lizbona. \u010ceprav je bila neko\u010d ena najrevnej\u0161ih dr\u017eav Zahodne Evrope, sta konec diktature…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4246,"parent":63475,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"custom-page-templates-countrypage.php","meta":{"_acf_changed":false,"_kad_blocks_custom_css":"","_kad_blocks_head_custom_js":"","_kad_blocks_body_custom_js":"","_kad_blocks_footer_custom_js":"","_kad_post_transparent":"","_kad_post_title":"","_kad_post_layout":"","_kad_post_sidebar_id":"","_kad_post_content_style":"","_kad_post_vertical_padding":"","_kad_post_feature":"","_kad_post_feature_position":"","_kad_post_header":false,"_kad_post_footer":false,"_kad_post_classname":"","footnotes":"","bs_cache_bypass_cache":0,"bs_cache_related_page":0},"class_list":["post-64017","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"taxonomy_info":[],"featured_image_src_large":["https:\/\/www.worldclock.com\/wp-content\/uploads\/2016\/08\/Lisbona_Portugal.jpg",500,330,false],"author_info":{"display_name":"clocker","author_link":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/author\/clocker\/"},"comment_info":"","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/64017","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=64017"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/64017\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/63475"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4246"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=64017"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}