{"id":64244,"date":"2026-11-08T10:17:21","date_gmt":"2026-11-08T10:17:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.worldclock.com\/azija\/cas-tadzikistan\/"},"modified":"2026-11-08T10:17:21","modified_gmt":"2026-11-08T10:17:21","slug":"cas-tadzikistan","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/azija\/cas-tadzikistan\/","title":{"rendered":"Tad\u017eikistan"},"content":{"rendered":"<p>Republika Tad\u017eikistan je celinska dr\u017eava v Srednji <a href=\"https:\/\/www.worldclock.com\/world-countries\/asia\/\">Aziji<\/a>. Meji na <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/asia\/afghanistan\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Afganistan<\/a>, <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/asia\/china\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Kitajsko<\/a>, <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/asia\/kyrgyzstan\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Kirgizistan<\/a> in <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/asia\/uzbekistan\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Uzbekistan<\/a>. Tad\u017eikistan je bil del Sovjetske zveze od leta 1917 do 1991. Tad\u017eikistan je prete\u017eno gorat (93 % ozemlja so gore), njegovi vrhovi pa so med najvi\u0161jimi v vsej regiji (pik Komunizma, 7.495 m). Prebivalci, Tad\u017eiki, so iransko ljudstvo sunitske islamske vere in predstavljajo 60 % prebivalstva, 8 % prebivalcev je Rusov, druge manj\u0161ine pa so Ukrajinci, Nemci, Kirgizi, Turkmeni in drugi. Po uradnih ocenah iz leta 2016 ima dr\u017eava 8.547.000 prebivalcev.<br \/>\nPodnebje je celinsko, s padavinami in temperaturami, ki segajo od +45 \u00b0C do \u201363 \u00b0C. Najve\u010dji reki, ki te\u010deta skozi Tad\u017eikistan, sta Sirdarja in Amudarja.<br \/>\nTad\u017eikistan je bil prvi\u010d naseljen okoli leta 4000 pr. n. \u0161t. Postal je del Perzijskega cesarstva, od 4. do 2. stoletja pr. n. \u0161t. je bil del Baktrije, nato je pri\u0161el v roke Mongolov in pozneje Buharskega emirata.<br \/>\nPri\u010dakovana \u017eivljenjska doba celotnega prebivalstva je bila po ocenah iz leta 2015 67,39 leta (64,28 leta za mo\u0161ke in 70,66 leta za \u017eenske).<br \/>\nValuta Tad\u017eikistana je somoni (TJS).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Republika Tad\u017eikistan je celinska dr\u017eava v Srednji Aziji. Meji na Afganistan, Kitajsko, Kirgizistan in Uzbekistan. Tad\u017eikistan je bil del Sovjetske zveze od leta 1917 do 1991. Tad\u017eikistan je prete\u017eno gorat (93 % ozemlja so gore), njegovi vrhovi pa so med najvi\u0161jimi v vsej regiji (pik Komunizma, 7.495 m). Prebivalci, Tad\u017eiki, so iransko ljudstvo sunitske islamske&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4010,"parent":63476,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"custom-page-templates-countrypage.php","meta":{"_acf_changed":false,"_kad_blocks_custom_css":"","_kad_blocks_head_custom_js":"","_kad_blocks_body_custom_js":"","_kad_blocks_footer_custom_js":"","_kad_post_transparent":"","_kad_post_title":"","_kad_post_layout":"","_kad_post_sidebar_id":"","_kad_post_content_style":"","_kad_post_vertical_padding":"","_kad_post_feature":"","_kad_post_feature_position":"","_kad_post_header":false,"_kad_post_footer":false,"_kad_post_classname":"","footnotes":"","bs_cache_bypass_cache":0,"bs_cache_related_page":0},"class_list":["post-64244","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"taxonomy_info":[],"featured_image_src_large":["https:\/\/www.worldclock.com\/wp-content\/uploads\/2016\/08\/Tajikistan.jpg",500,330,false],"author_info":{"display_name":"clocker","author_link":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/author\/clocker\/"},"comment_info":"","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/64244","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=64244"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/64244\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/63476"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4010"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=64244"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}