{"id":64293,"date":"2026-11-08T10:17:27","date_gmt":"2026-11-08T10:17:27","guid":{"rendered":"https:\/\/www.worldclock.com\/evropa\/cas-turcija\/"},"modified":"2026-11-08T10:17:27","modified_gmt":"2026-11-08T10:17:27","slug":"cas-turcija","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/evropa\/cas-turcija\/","title":{"rendered":"Tur\u010dija"},"content":{"rendered":"<p>Tur\u010dija, uradno Republika Tur\u010dija, je dr\u017eava v razvoju v jugozahodni <a href=\"https:\/\/www.worldclock.com\/world-countries\/asia\/\">Aziji<\/a>, majhen del njenega ozemlja (3 %, Vzhodna Trakija) pa le\u017ei v jugovzhodni <a href=\"https:\/\/www.worldclock.com\/world-countries\/europe\/\">Evropi<\/a>. Do leta 1922 je bila dr\u017eava sredi\u0161\u010de Osmanskega cesarstva. Glavni del dr\u017eave sestavlja polotok Mala Azija med \u010crnim in Sredozemskim morjem. Tur\u010dija meji na osem dr\u017eav: na zahodu na <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/europe\/greece\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Gr\u010dijo<\/a>, na severozahodu na <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/europe\/bulgaria\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Bolgarijo<\/a>, na vzhodu na <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/europe\/georgia\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Gruzijo<\/a>, <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/europe\/armenia\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Armenijo<\/a>, <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/asia\/iran\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Iran<\/a> in azerbajd\u017eansko eksklavo Nahi\u010devan ter na jugovzhodu na <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/asia\/iraq\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Irak<\/a> in <a href=\"http:\/\/worldclock.com\/asia\/syria\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Sirijo<\/a>. Na jugu je Sredozemsko morje, na zahodu Egejsko morje in na severu \u010crno morje. Marmarsko morje, Bospor in Helespont (ki skupaj tvorijo tur\u0161ke o\u017eine) ozna\u010dujejo mejo med Trakijo in Malo Azijo ter lo\u010dujejo <a href=\"https:\/\/www.worldclock.com\/world-countries\/europe\/\">Evropo<\/a> od <a href=\"https:\/\/www.worldclock.com\/world-countries\/asia\/\">Azije<\/a>. Lega Tur\u010dije na sti\u010di\u0161\u010du <a href=\"https:\/\/www.worldclock.com\/world-countries\/europe\/\">Evrope<\/a> in <a href=\"https:\/\/www.worldclock.com\/world-countries\/asia\/\">Azije<\/a> ji daje velik geostrate\u0161ki pomen. Zadnji uradni popis prebivalstva leta 2000 je na\u0161tel 67.803.927 prebivalcev, po vladnih ocenah pa je imela dr\u017eava leta 2015 78.741.053 prebivalcev, od katerih jih skoraj tri \u010detrtine \u017eivi v mestih.<br \/>\nUradni jezik dr\u017eave je tur\u0161\u010dina, ki je materni jezik pribli\u017eno 85 % prebivalstva. Pribli\u017eno 12 % prebivalcev ima za materni jezik kurd\u0161\u010dino. Arab\u0161\u010dina in zaza\u0161\u010dina sta vsaka materni jezik ve\u010d kot 1 % prebivalstva, poleg tega obstaja \u0161e ve\u010d manj\u0161ih jezikovnih skupin.<br \/>\nTur\u010dija ima raznoliko kulturo, ki zdru\u017euje rimske, azijske, osmanske (nadaljevanje gr\u0161ko-rimske in islamske kulture) ter zahodne kulturne prvine in tradicije; slednje so se za\u010dele s pozahodenjem Osmanskega cesarstva, ki se nadaljuje \u0161e danes. Ta me\u0161anica je prvotno nastala zaradi stikov Turkov in njihove kulture z ljudstvi, ki so jih sre\u010devali med selitvijo iz Srednje <a href=\"https:\/\/www.worldclock.com\/world-countries\/asia\/\">Azije<\/a> proti zahodu.<br \/>\nUradna valuta: tur\u0161ka lira (TRY)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Tur\u010dija, uradno Republika Tur\u010dija, je dr\u017eava v razvoju v jugozahodni Aziji, majhen del njenega ozemlja (3 %, Vzhodna Trakija) pa le\u017ei v jugovzhodni Evropi. Do leta 1922 je bila dr\u017eava sredi\u0161\u010de Osmanskega cesarstva. Glavni del dr\u017eave sestavlja polotok Mala Azija med \u010crnim in Sredozemskim morjem. Tur\u010dija meji na osem dr\u017eav: na zahodu na Gr\u010dijo, na&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4610,"parent":63475,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"custom-page-templates-countrypage.php","meta":{"_acf_changed":false,"_kad_blocks_custom_css":"","_kad_blocks_head_custom_js":"","_kad_blocks_body_custom_js":"","_kad_blocks_footer_custom_js":"","_kad_post_transparent":"","_kad_post_title":"","_kad_post_layout":"","_kad_post_sidebar_id":"","_kad_post_content_style":"","_kad_post_vertical_padding":"","_kad_post_feature":"","_kad_post_feature_position":"","_kad_post_header":false,"_kad_post_footer":false,"_kad_post_classname":"","footnotes":"","bs_cache_bypass_cache":0,"bs_cache_related_page":0},"class_list":["post-64293","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"taxonomy_info":[],"featured_image_src_large":["https:\/\/www.worldclock.com\/wp-content\/uploads\/2016\/08\/istanbul_TURKEY.jpg",500,330,false],"author_info":{"display_name":"clocker","author_link":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/author\/clocker\/"},"comment_info":"","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/64293","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=64293"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/64293\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/63475"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4610"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldclock.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=64293"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}